Najtežje pričakovana pravica zaenkrat ostaja praktično nedosegljiva

Dolgotrajna oskrba na domu je verjetno najpomembnejša iz nabora pravic v tem novem sistemu. Ljudem naj bi zagotovila, da bodo lahko kljub poslabševanju zdravstvenega stanja živeli doma. Hkrati naj bi prispevala k deinstitucionalizaciji, s tem ko naj bi ljudje enak obseg storitev, kot bi ga dobili v domu za starejše, po novem prejemali doma. Politične obljube so bile visokoleteče; minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je zagotavljal, da bodo ljudje dobili oskrbo, ko jo bodo potrebovali, tam, kjer jo bodo potrebovali.

A pol leta po uveljavitvi pravice do dolgotrajne oskrbe na domu ta pravica veliki večini upravičencev še ni dostopna. Od večjih izvajalcev, s katerimi smo se pogovarjali v minulih dneh, jo trenutno izvaja samo zavod Pristan, največji zasebni izvajalec pomoči na domu, ki deluje v 26 občinah. "Ta trenutek dolgotrajno oskrbo na domu izvajamo v eni občini oziroma pri dveh uporabnikih. S tem smo začeli že prejšnji mesec," je za N1 povedal direktor Martin Kopatin. "Upravičenci, ki prejemajo odločbe, se vse bolj številčno obračajo na nas, problem pa je, da ne moremo vsem zagotoviti toliko ur, kot jim po odločbi pripada."

Zavod za oskrbo na domu v Ljubljani, ki je največji javni izvajalec v državi, dolgotrajne oskrbe še ne izvaja. Namestnica direktorice Laura Perko nam je v začetku tedna pojasnila, da se jim je oglasilo devet upravičencev z odločbami – od prve do pete kategorije. Dolgotrajne oskrbe na domu zaenkrat še ne izvajajo, saj nimajo dovolj kadra, težko pa je tudi načrtovati organizacijo dela s toliko neznankami, je dejala.

"Najprej moramo imeti določeno število ljudi, ki se bodo odločili za dolgotrajno oskrbo na domu, zato da sploh vidimo, koliko kadra potrebujemo," je povedala. "Z vidika načrtovanja organizacije dela je zelo težko. Zavarovalnica povrne stroške opravljenih storitev. To pomeni, da ko zaposliš kader, bi te oskrbovalke praktično morali že isti dan poslati na teren, da bi pokrili stroške dela. Seveda tako ne gre. Zaposlenega je treba najprej uvesti v delo." Opozorila je, da se trenutno ukvarjajo tudi z vzpostavitvijo informacijskega sistema za beleženje storitev na terenu, kar da je še en strošek, ki pade na pleča izvajalca.

Ob prvi odločbi jasno, da oskrbe ne bo mogoče izpolniti v predvidenem obsegu

Na širšem območju Maribora bo dolgotrajno oskrbo na domu zagotavljal Center za pomoč na domu Maribor, ki ga vodi Barbara Žgajner. Do začetka minulega tedna so prejeli 138 odločb upravičencev v skupnem obsegu 7.780 ur dolgotrajne oskrbe na domu, je povedala direktorica. "Za realizacijo vseh ur bi potrebovali minimalno 83 socialnih oskrbovalk." Trenutno imajo za izvajanje pomoči na domu zaposlenih 75 oskrbovalk. Kot je pred dnevi povedala za Večer, ji je bilo že ob prvi prejeti odločbi jasno, da na ravni države storitev dolgotrajne oskrbe na domu ne bo mogoče izpolniti v predvidenem obsegu.

Poseben izziv predstavljajo upravičenci v peti kategoriji, torej tisti, ki potrebujejo največ pomoči. Tem pripada po 110 ur oskrbe na mesec, kar presega število efektivnih ur ene oskrbovalke. Normativ je namreč 95 ur. "V manjši občini, kjer so zaposlene tri ali štiri oskrbovalke, to pomeni, da bi lahko oskrbovali največ tri takšne uporabnike, drugi pa ne bi imeli možnosti dostopati do storitev," je opozoril Kopatin. "Kaj bomo izvajalci naredili v takšnih primerih, še ne vemo."

Dolgotrajna oskrba na domu in pomoč na domu se ne izključujeta

Dolgotrajna oskrba na domu se s socialnovarstveno storitvijo pomoči na domu ne izključuje. "Teoretično lahko nekdo, ki že prejema pomoč na domu v obsegu 40 ur na mesec, pričakuje še dodatnih 110 ur dolgotrajne oskrbe," je še dejal sogovornik. Izvajalci pa bodo morali nuditi tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kamor na primer sodita delovna terapija in fizioterapija. Število teh ur po zakonu o dolgotrajni oskrbi sicer ni veliko, a je nabor upravičencev širši, saj te pripadajo tudi upravičencem, ki so se odločili za oskrbovalca družinskega člana.

"Že pri pomoči na domu je potreb bistveno več, kot jih lahko zadovoljimo," je poudarila tudi Laura Perko.

Manjše število ur ali denarni prejemek

Kaj torej vse to pomeni za upravičence do dolgotrajne oskrbe, ki bodo želeli oskrbo prejemati na domu? Izvajalec, ki uporabniku ne more zagotoviti vseh ur oskrbe, ki mu pripadajo po odločbi, mu lahko ponudi manjše število ur. Upravičenec, ki se s tem strinja, torej dobi namesto, na primer, 80 ur, kolikor mu jih pripada po odločbi, samo 20 ur mesečno. Za razliko teh 60 ur pa ne more uveljavljati druge pravice, denimo denarnega prejemka.

Če pa se upravičenec z manjšim številom ur ne strinja (ali pa če izvajalec zaradi kadrovskih ali drugih omejitev uporabniku sploh ne more zagotoviti oskrbe, ki mu pripada), lahko uveljavlja pravico do denarnega prejemka. Višina prejemka je odvisna od kategorije, v katero je upravičenec uvrščen. Za prvo kategorijo zakon določa 89 evrov mesečno, za peto kategorijo pa 491 evrov.

Laura Perko je povedala, da so nekateri upravičenci, ki so se obrnili nanje, že izrazili željo, da se bodo v primeru, da storitev ne bodo mogli dobiti v celoti, raje odločili za denarni prejemek. Barbara Žgajner pa je dejala, da po doslej opravljenih obiskih na terenu in prvih povratnih informacijah predvidevajo, da se bo za denarni prejemek odločila dobra tretjina upravičencev.

Namen prejemka naj bi bil, da "ljudem, ki imajo dobro organizirano pomoč znotraj lastne socialne mreže, omogoča, da to pomoč ohranijo in prejmejo denarna sredstva za kritje stroškov oskrbe", je na spletni strani zapisalo ministrstvo za solidarno prihodnost. A glede na zelo nizke zneske prejemkov je vprašanje, kakšno oskrbo si bodo lahko zagotovili na ta način.

"Eno leto v zamudi"

Pomanjkanje kadra je sicer največja, ne pa tudi edina težava pri vzpostavljanju delujoče dolgotrajne oskrbe na domu. Sogovorniki so med drugim poudarili, da so informacije in navodila dobivali v zadnjem hipu ter da se ta celo še vedno spreminjajo. "Dnevno prejemamo navodila, spremembe navodil, težko se znajdemo," je poudaril Kopatin. "Osebne načrte, ki smo jih podpisali v novembru, moramo v decembru skleniti na novo. To so stvari, ki nas tako izvajalce kot uporabnike spravljajo v stisko in slabo voljo. Pričakoval bi, da bo pol leta po uveljavitvi pravice vsaj to urejeno. Večkrat sem že rekel: eno leto smo v zamudi."

"Sistem se šele vzpostavlja," je dejala Barbara Žgajner. "To v tem trenutku pomeni, med drugim, ročno prepisovanje odločb v osebne načrte, enotne baze podatkov v sistemu dolgotrajne oskrbe še ni, nerazumljivo so razdeljene naloge med deležnike dolgotrajne oskrbe, pretirano obremenjeni koordinatorji dolgotrajne oskrbe na domu z nalogami, ki primarno ne sodijo v njihov delokrog itd. Finančnih sredstev za zagon dolgotrajne oskrbe na domu izvajalci nismo prejeli, nismo imeli in nimamo na voljo kadrovskega bazena z usposobljenimi ljudmi, ki bi čakali na prve uporabnike; z zamikom so začele prihajati odločbe, tudi navodila in interventni zakoni, še vedno je precej nepotrebne birokracije, za katero upam, da se bo s prakso in časom odpravila."

Pritisk vse večji

Strinjata se, da bo potreben čas, da se sistem dolgotrajne oskrbe dodobra vzpostavi. Žgajner je poudarila, da zakon daje zgolj okvir in pravno podlago, a šele skozi "prakso, sodelovanje in postopno uvajanje se bo oblikovala celovita mreža pomoči, ki jo dolgotrajna oskrba narekuje". "Pričakovati, da bodo vsi upravičenci dolgotrajne oskrbe na domu dobili ’vse takoj’, ni realno." Kopatin je ocenil, da bo potrebno še eno leto, da se sistem vzpostavi.

"Mislim, da bomo vsi potrebovali kar nekaj časa, da bo to postala storitev, ki bo funkcionirala. V roku enega leta bo verjetno marsikaj drugače," meni Kopatin. "Največji problem bo seveda kader, na kar smo že dolgo opozarjali. Več kot bo odločb izdanih, večji bo pritisk na izvajalce, več bo tudi nezadovoljstva. To so pravice, ki jih državljani imajo, in prav je, da jih uveljavljajo. Mora pa tudi ministrstvo zagotoviti pogoje, da bomo lahko zaposlovali dobre ljudi." Ta poklic je treba spromovirati, mu dati ustrezen status, oskrbovalke pa dostojno plačati. "Če je dolgotrajna oskrba prioriteta, če je cilj, da res zaživi, potem je tukaj nekaj treba narediti. Sicer bomo imeli zakon o dolgotrajni oskrbi, do pravice pa ljudje ne bodo mogli."

Ministrstvo: Takšnih sprememb ni mogoče izvesti čez noč

Na ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da se zavedajo izzivov, ki jih navajajo izvajalci. "Gre za največjo sistemsko prenovo socialnega varstva v zadnjih treh desetletjih, ki neposredno posega v organizacijo dela, kadrovske načrte in financiranje številnih izvajalcev. Takšnih sprememb ni mogoče izvesti čez noč, kar potrjujejo tudi izkušnje drugih držav," so zapisali v odzivu na očitke. Kot primer so navedli Nemčijo, ki da je za vzpostavitev primerljivega sistema potrebovala skoraj desetletje.

Zagotovili so, da so "z vsemi ključnimi deležniki v stalnem stiku", da se redno posvetujejo, prilagajajo navodila in informacijske postopke, kolikor zakonodaja dopušča.

Izvajalci v sistem dolgotrajne oskrbe vstopajo z različnimi izhodišči, so še zapisali. Kadrovska podhranjenost se je v Sloveniji kopičila 30 let. Prav dolgotrajna oskrba je prvič zagotovila stabilno financiranje, s katerim lahko izvajalci kadrovsko stisko rešujejo, so še navedli.

Ob tem je sicer pomembno pojasniti, da kljub zagotovljenemu financiranju plače oskrbovalk, ki so zelo nizke in zato eden od razlogov, da se ljudje ne odločajo za ta poklic, tudi v sistemu dolgotrajne oskrbe ne bodo nič višje.

Na ministrstvu priznavajo, da se kadrovska slika ne more spremeniti v nekaj mesecih. Pravijo pa, da izvajajo promocijske in izobraževalne programe ter da iščejo "dodatne rešitve", zlasti za manjše občine, kjer je kadrovanje najtežje. "Te izzive aktivno rešujemo, v sodelovanju z občinami pa pripravljamo tudi rešitve za bolj učinkovito organizacijo dela in združevanje kadrovskih zmogljivosti." Kaj konkretno to pomeni, niso pojasnili.

"Cilj je, da vsi dobijo storitve." A izkušnje drugih držav kažejo, da se je sistem gradil več let

Glede izvajanja storitev priznavajo, da se to uvaja postopoma, saj da sistem vključuje novo kategorizacijo uporabnikov, nove oblike storitev ter nove načine obračunavanja, kar zahteva prilagoditve tako pri izvajalcih kot tudi pri informacijski podpori. "To je proces, ki ga intenzivno podpiramo in pospešujemo, vendar ga ni mogoče povsem izvesti naenkrat, brez tveganja za kakovost in varnost storitev. Ključno nam je, da so storitve, ko se vzpostavijo, stabilne in kakovostne."

V odzivu na očitek, da vsem upravičencem – glede na obseg storitev in kadrovske omejitve – ne bo mogoče zagotoviti storitev, so na ministrstvu zapisali: "Cilj ministrstva je, da vsi upravičenci postopno pridobijo storitve, do katerih so upravičeni. Kadrovska omejitev je realnost, vendar je to sistemski problem, ki ga prav dolgotrajna oskrba prvič naslavlja tako finančno kot organizacijsko. Zato ne moremo pritrditi tezi, da upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe na domu teh storitev ne bodo mogli prejeti. Lahko pa odgovorno povemo, da se bo izvajanje v praksi uvajalo postopoma, tako kot v vseh državah, ki so ta sistem pred nami gradile mnogo let."

Na ministrstvu menijo, da so v pol leta z izvajalci naredili več, kot je bilo storjenega v zadnjih 30 letih.

Pričakovanja zelo visoka: Razočaranje, jeza

V svojih zadnjih izjavah je torej ministrstvo precej bolj realno. A optimistične napovedi, ki smo jih poslušali v zadnjih nekaj letih o tem, da bodo vsi upravičenci dobili oskrbo, ki jo bodo potrebovali, takrat ko jo bodo potrebovali, so pri ljudeh ustvarile visoka pričakovanja. "Večina je razumevajoča, se pa srečujemo tudi z ljudmi, ki mogoče tudi zaradi določene neinformiranosti pričakujejo, da bodo storitve dobili takoj. Ko se to ne zgodi, so razočarani, jezni. Ni presenetljivo, saj so bile politične obljube velike, pričakovanja visoka," je komentiral Kopatin.

A kot smo poročali, se zatika že na vstopnih točkah, ki so zasute z vlogami. Vodja vstopne točke v Ljubljani Petra Boh je povedala, da bodo morali ljudje, ki so oddali vlogo na ljubljansko vstopno točko, na odločbo čakati predvidoma eno leto. Za nekoga, ki oskrbo potrebuje takoj, je to lahko zelo velik problem. Minister Maljevac je sicer pred dnevi napovedal, da bodo vstopne točke okrepili z zunanjimi strokovnjaki, ki bodo pomagali z ocenjevanjem potreb vlagateljev, kaj naj bi pospešilo postopke.

Boh je svetovala, naj tisti, ki oskrbo v domu potrebujejo takoj, podajo vlogo po starem sistemu, torej po zakonu o socialnem varstvu. V primeru, da potrebujejo oskrbo na domu, pa izvajalci, kot rečeno, še naprej izvajajo tudi socialnovarstveno storitev pomoč na domu.

"Ljudje na terenu so zelo zmedeni," nam je te dni povedala oskrbovalka iz severovzhodne Slovenije, ki je želela ostati neimenovana. "Tisti, ki so že dobili papirje (odločbo, op. a.), ne vedo, kaj zdaj z njimi, oskrbovalke pa ne vemo, kaj naj jim rečemo. Delodajalec nam ni povedal nič konkretnega. Občutek imamo, da tudi oni še ne vedo najbolje."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Režiser, ki je šel v zapor